DOKAZ, DA JE SLOVENSKA BESEDA ŽIVA

Novo Rastje je prišlo na knjižne police - zraslo je iz prispevkov 26 avtoric in avtorjev. V dvojni vlogi je v Rastju 13 Gustav Januš - kot pesnik in likovni umetnik. Naj mu bo to poklon ob njegovem 80. življenjskem jubileju.
Revija Rastje 13 je prikaz ustvarjanja v slovenščini, letos pa v dveh prispevkih tudi prikaz koroške stvarnosti: Dominik Srienc ubere pot kombiniranja nemščine in slovenščine in s tem ponazarja živo dvojezičnost. Stanko Wakounig sooča v svojem dramskem besedilu (obljavljeno v odlomkih) prav v času tik pred 100-letnico koroškega plebiscita dramskega junaka z jezikovnim okoljem, v katerem slovenščina ni bila sprejeta, temveč zasovražena in ogrožena. Tudi v drugih besedilih so prisotni zgodovinski trenutki (1. svetovna vojna, leto 1920, medvojni in povojni čas), želja po preživetju in miru in sreči in upiranju usodi, doživljanje mladosti in starosti ... Vseh teh in še mnogo drugih tem se lotevajo besedila, ki so tudi tokrat odraz ustvarjanja v najrazličnejših literarnih žanrih.
Zbiranje prispevkov za Rastje se začenja z uredniško sejo februarja, pri kateri se uredniški odbor pomeni in zmeni za glavne smernice - kdo bo umetnica ali umetnik v Rastju, katere obletnice se velja spomniti ipd. Nato sledi prvi razpis v marcu, drugi v juniju - konec uredniškega roka pa je v začetku avgusta, da se potem pripravi za oblikovanje, pregledovanje, tisk. Vabilo je izrečeno, napisano, izdano - in sčasoma se nabirajo prispevki do dokončne zbirke besedil. S koncem urednikovanja pa se že začenja novo zbiranje...
Tako je Rastje 13 dokaz, da je slovenska beseda na Koroškem živa, glasna, vesela, kritična, nova…